Lovska družina
LOVSKA DRUŽINA POLHOV GRADEC - 1954 -
Ime organizacije: Lovska družina Polhov Gradec
Sedež: Polhov Gradec 13, Polhov Gradec
Zveza lovskih družin: ZLD Ljubljana
OZUL: Gorenjsko Lovsko upravljalsko območje LUO
Občina: Dobrova - Polhov Gradec
Prapor je družina razvila na slovesnosti 9.9.1979 pri lovski koči Gabrše.
Predstavitev lovske družine
Lovska družina Polhov Gradec je bila v taki obliki kot jo poznamo danes ustanovljena leta 1954. Danes lovska družina spada v Gorenjski OZUL. Naša lovska družina meji s sedmimi lovskimi družinami: LD Dobrova, LD Horjul, LD Šentjošt, LD Gorenja vas, LD Poljane, LD Škofja loka in LD Medvode.
Celotno lovišče se razprostira v občini Dobrova-Polhov Gradec in meri skupno 4800 ha. Od tega je 200 ha nelovnega področja in 4600 ha lovnega področja. Najnižja točka lovišča je v Polhovem Gradcu (374m), najvišja pa na Tošču (1021m), kjer je tromeja z lovskima družinama Medvode in Škofja loka.
V lovišču prevladujejo mešani gozdovi, na določenih področjih pa so pobočja porasla predvsem z rdečim borom, med gozdovi pa so travniki in pašniki. Lovišče je bogato z divjadjo, najštevilčnejša pa je srnjad.
Lovsko družino sestavlja 53 članov, v lasti imamo lovsko kočo in posest v velikosti 50 ha v Gabršah.
Predsednik: Koprivec Aleksander
Tajnik: Nartnik Mohor
Blagajnik: Jaklič Marko
Gospodar Lovišča: Koprivec Peter
Gospodar koče: Loparnik Dejan
Znak lovske družine
Za svoj znak si je družina izbrala rožo blagajev volčin, domačini jo poznajo tudi kot blagajano ali blagajko. To cvetico je kot novo odkril Freyer in jo poimenoval Daphne Blagaane, po grofu Blagayu, ki jo je prvi našel. Cvetico si je leta 1838 prišel ogledat sam saksonski kralj Friderik Avgust. Grof Blagay je v čast visokemu obisku ob vznožju Polhograjske gore postavil spomenik.
Tako je lovska družina Polhov Gradec edina v Sloveniji, ki si je za svoj znak izbrala botanično znamenitost Polhograjskih Dolomitov.
roža blagajev volčin
Opis lovišča
Meja lovišča poteka iz Polhovega Gradca po potoku Božna do Matocka, nato po cesti v Mačkovem Grabnu in stezi desno od posestva Jelovčnik na Gonte. Od Gontarja po grebenu na Tošč, ki je najvišja točka lovišča (1021m), nato po grebenu na Selo (Bezje) in Kopačev Vrh, naprej na Koto (920m) in preko Kuzovca na Pasjo Ravan. Od tu za posestvom Ogrin mimo Frtice do Lamovčevega znamenja. Naprej po poti mimo Špička in preko kmetije Eržen, do Pustega vrha, nato ob meji K.O. Butajnova preko Klešce (788m) v Malo vodo in po cesti do Korošca mimo Lepina na tromejo » Lep trš«, po grebenu do steze mimo godra do reke Gradaščice, 400 m pod posestvom Plenk, nato po Gradaščici in Božni v Polhov Gradec.
